Solemnizacija pogodbe
Strankam je pogosto nejasna razlika med overitvijo podpisa in solemnizacijo pogodbe, besedilo v nadaljevanju bo poskušalo razjasniti te dileme.
Sklenili ste kupoprodajno pogodbo, pa niste prepričani, ali jo morate potrditi pri notarju?
V tem članku lahko izveste, kaj je solemnizacija pogodbe in kaj postopek overitve podpisa pri notarju ter za katere pogodbe je solemnizacija pogodbe obvezna.
Postopek solemnizacije zasebnih listin
Solemnizacija je postopek potrjevanja oziroma overitve zasebnih listin pri notarju. Da bi bila zasebna listina oziroma pogodba, ki sta jo stranki sklenili v pisni obliki, solemnizirana, jo morata stranki, ko se uskladita o bistvenih sestavinah, odnesti notarju. V skladu z Zakonom o javnem notariatu (NN 16/07) notar v postopku solemnizacije zasebne listine preveri, ali je pravni posel, ki ga listina vsebuje, sklenjen v predpisani obliki, ter udeležencem pojasni smisel, posledice in vse pravne učinke te listine oziroma pravnega posla, ki je v njej zajet. Notar mora tako, če je mogoče, preveriti, ali sta stranki sposobni in pooblaščeni za sklenitev posla, se prepričati o njuni pravi in resni volji, njune izjave pisno sestaviti, nato pa jih prebrati strankama ter se z neposrednimi vprašanji prepričati, da njihova vsebina ustreza volji strank.
Solemnizacija pogodbe kot notarski akt
To je pomembno, ker bo notar stranke opozoril, če želijo v notarski zapis vnesti nejasne, nerazumljive ali dvoumne izjave, ki bi lahko povzročile spore ali ki ne bi bile pravno veljavne. Če stranke kljub opozorilu vztrajajo pri teh izjavah, jih bo notar vnesel v notarski zapis, vendar bo v njem posebej navedel, da je stranke opozoril na posledice takih izjav. Prav tako je notar dolžan stranke opozoriti, če podvomi, da katera od strank zaradi pomanjkanja pooblastila ali iz kakšnega drugega razloga ni upravičena za opravo ali sklenitev pravnega posla. Če stranke kljub temu zahtevajo sestavo notarske listine, jo bo notar sestavil, vendar bo v njej navedel, da je stranke opozoril na pomanjkljivost. Ko notar solemnizira oziroma potrdi zasebno listino, ta dobi moč notarskega zapisa. Je tudi izvršilni naslov, če je v njej določena obveznost do izpolnitve, o kateri se lahko stranke poravnajo, in če vsebuje izjavo zavezanca, da se na podlagi tega zapisa po zapadlosti obveznosti zaradi uveljavitve dolžne izpolnitve lahko neposredno izvede prisilna izvršba.
Razlika med solemnizacijo zasebnih listin in overitvijo podpisa
S potrditvijo oziroma solemnizacijo zasebnih listin pri notarju te pridobijo značaj javnih listin in moč notarskega zapisa. Z overitvijo podpisa pa se potrjuje, da podpis na listini izvira od določene osebe. Overitev podpisa torej v nobenem primeru ne pomeni, da se s tem potrjuje vsebina listine oziroma da je vsebina nad podpisom resnična. Razlika je tudi v tem, da podpise overjajo notarji, organi državne uprave ter pooblaščene osebe v gospodarskih družbah, ustanovah ali drugih pravnih osebah, na primer pri overjenih izpiskih iz poslovnih knjig v gospodarskih družbah.
Solemnizacija kreditne pogodbe
Solemnizacija pogodbe se zahteva predvsem pri stanovanjskih kreditih, medtem ko je pri večini drugih kreditov dovolj samo overitev podpisa na pogodbi. Po sklenitvi kupoprodajne pogodbe za nepremičnino mora prodajalec najprej overiti svoj podpis na pogodbi. Po overitvi kupec na podlagi enega overjenega izvoda skupaj z izpiskom iz zemljiške knjige (lastninskim listom) in drugo osebno dokumentacijo v banki vloži vlogo za odobritev kredita. Po odobritvi kredita mora banka pripraviti zadostno število izvodov kreditne pogodbe in predlog za vknjižbo hipoteke v zemljiško knjigo. Kreditne pogodbe je treba solemnizirati pri notarju, stroške solemnizacije, ki so odvisni od višine odobrenega kredita, pa nosi izključno kupec. Strošek solemnizacije pogodbe oziroma aneksa k pogodbi sestavljajo notarska taksa, ki se plača v državni proračun, DDV in nagrada notarju.