Predlog za vpis lastninske pravice

Kako se vloži predlog za vpis lastninske pravice?

Da bi bil vpis v zemljiško knjigo resničen in veljaven, mora pridobitelj nepremičnine upoštevati postopek vpisa, predpisan v Zakonu o zemljiški knjigi (NN 63/19). Pridobitelj nepremičnine, ki zahteva prenos lastninske pravice na nepremičnini nase, mora vložiti predlog za vpis lastninske pravice pri krajevno pristojnem okrajnem sodišču, ki vodi zemljiško knjigo, v kateri je treba opraviti vpis. Predlog je mogoče vložiti pisno neposredno na sodišču ali po pošti, pa tudi elektronsko z naprednim elektronskim podpisom. Predlog po elektronski poti lahko kot pooblaščenec stranke vloži odvetnik.

Predlog za vpis lastninske pravice in postopanje sodišča

Predlog za vpis mora biti jasno označen kot vloga, naslovljena na zemljiškoknjižno sodišče, z oznako, da gre za zemljiškoknjižno zadevo (zemljiškoknjižni predmet). Nato se v zemljiškoknjižnem vložku takoj vidno zabeležita (plomba) datum in ura, ko je predlog za vpis prispel na zemljiškoknjižno sodišče, ter številka dnevnika zemljiškoknjižnih vlog, pod katero je bil prejet (številka dnevnika). Plomba se po uradni dolžnosti izbriše, ko se vpis opravi ali ko se vnese zaznamba zavrnitve predloga za vpis. Če je predlog za vpis vložen po elektronski poti, pa se šteje, da je na zemljiškoknjižno sodišče prispel, ko je evidentiran na strežniku prejemnika.

Predlog za vpis lastninske pravice in njegova vsebina

Predlog za vpis mora vsebovati oznako zemljiškoknjižnega sodišča, kateremu je vložen, ime, priimek, naslov in OIB osebe, v čigar korist naj se vpis opravi, ter osebe, proti kateri se vpis opravlja, pa tudi številko zemljiškoknjižnega vložka, ime katastrske občine in oznako parcel, vpisanih v zemljiškoknjižni vložek, v katerem naj se vpis opravi. Iz predloga za vpis mora biti razvidno, katera pravica bi se z vpisom pridobila, omejila, obremenila ali prenehala, če pa se predlaga vpis zaznambe, osebno razmerje ali pravno dejstvo, katerega vpis se zahteva. Poleg tega mora predlagatelj določiti, katero vrsto vpisa zahteva (vknjižba, predznamba, zaznamba), saj sicer predlog molče vsebuje tisto vrsto vpisa, ki je glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje najugodnejša za osebo, v čigar korist se vpis zahteva. Vknjižba, predznamba ali zaznamba: z vknjižbo in predznambo se knjižne pravice pridobivajo, spreminjajo ali prenehajo brez naknadne uveljavitve ali z njo. Z zaznambo se ne vpisujejo knjižne pravice, temveč se z vpisom razkrijejo pomembne okoliščine, za katere zakon določa, da se lahko zaznamujejo v zemljiški knjigi. Z drugimi besedami, kadar se stvarne pravice (lastninska pravica) na nepremičnini pridobivajo na podlagi pravnega posla (kupoprodajne pogodbe), je vknjižba ena od predpostavk takšne pridobitve, zato se z vknjižbo lastninska pravica na nepremičnini pridobi brez posebne naknadne uveljavitve, medtem ko bi se s predznambo pridobila pod pogojem naknadne uveljavitve in v obsegu, v katerem bo naknadno uveljavljena. Predlogu za vpis je treba priložiti kupoprodajno pogodbo (listine), overjeno tabularno izjavo prodajalca (zemljiškoknjižno dovolilo; če ni sestavni del pogodbe), dokazilo o državljanstvu kupca (potrdilo o državljanstvu, osebna izkaznica) ter dokazilo o plačilu sodne takse.

Postopanje sodišča po predlogu za vpis lastninske pravice

Pristojno okrajno sodišče mora sprejeti vsak predlog za vpis, ne glede na to, ali je primeren za izvedbo vpisa. Sodišče postopa po pravilih nepravdnega postopka in odloča brez obravnave in zaslišanja strank. Zemljiškoknjižno sodišče bo po pregledu predloga za vpis in prilog dovolilo vpis, če:

– iz zemljiške knjige ni razvidno, da bi glede predmeta vpisa obstajala ovira za ta vpis

– ni podlage za dvom, ali so osebe, proti katerim se zahteva vpis, sposobne razpolagati s predmetom, na katerega se vpis nanaša, niti ali je oseba, ki je predlog vložila, za to pooblaščena

– utemeljenost predloga izhaja iz vsebine predloženih listin

– imajo listine potrebno obliko.

Sklep o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo

Na podlagi predloga za vpis bo sodišče izdalo sklep, s katerim bo predlogu ugodilo in dovolilo vpis ali pa ga bo zavrnilo oziroma zavrglo. V sklepu, s katerim se vpis dovoli, morajo biti navedeni zemljiškoknjižni vložek, v katerem se bo vpis opravil, po potrebi zemljiškoknjižna parcela, oseba, v čigar korist se bo vpis opravil, in njen naslov, vrsta vpisa (vknjižba, predznamba, zaznamba), predmet, glede katerega se bo vpis opravil, listine, na katerih vpis temelji, pravica, ki jo je treba vpisati, z njeno bistveno vsebino, ter nalog, da se v zemljiško knjigo opravi vpis natančno določene vsebine. Izdani sklep o vpisu bo sodišče vročilo predlagatelju vpisa in osebi, proti kateri se vpis zahteva, ki lahko vložita ugovor in pritožbo. Če po izteku roka ugovor in pritožba nista bila vložena, bo sodišče vpisalo lastninsko pravico na nepremičnini v zemljiško knjigo po vsebini naloga, ki ga je izdalo v sklepu o vpisu. S takšnim vpisom v zemljiško knjigo je pridobitelj postal zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine, kar pomeni, da svojo lastninsko pravico odslej dokazuje samo z izpiskom iz zemljiške knjige.