Davek na najem stanovanja
Besedilo je namenjeno predvsem najemodajalcem, da bi bili podrobno seznanjeni z dodatnimi izdatki, ki v tem primeru odpadejo na poseben davek na nepremičnine. V tem članku izvedite, kako se v skladu z Zakonom o najemu stanovanj določa najemnina in koliko znaša davek na najem stanovanja v skladu z Zakonom o dohodnini.
Obveznost sklenitve najemne pogodbe za stanovanje
V skladu z Zakonom o najemu stanovanj se za stanovanje šteje skupek prostorov, namenjenih bivanju, z nujnimi pomožnimi prostori, ki tvorijo eno zaprto gradbeno celoto in imajo poseben vhod. Zakon določa, da se najemna pogodba za stanovanje sklene v pisni obliki, z njo pa se najemodajalec zavezuje predati stanovanje najemniku v uporabo za bivanje za določeno najemnino. Pogodba ureja pravice in obveznosti najemodajalca in najemnika ter vsebuje določbe o višini najemnine in načinu plačila. Ker je za plačilo davka na najem stanovanja pomemben znesek najemnine, je treba pojasniti, kako najemnino ureja Zakon o najemu stanovanj.
Kako se določi višina najemnine
V skladu z Zakonom o najemu stanovanj je najemnina, ki jo najemnik plačuje za uporabo stanovanja, lahko zaščitena ali prosto dogovorjena. Zaščitena najemnina je najemnina, ki se določi na podlagi pogojev in meril, ki jih določi Vlada Republike Hrvaške; plačujejo jo na primer uporabniki stanovanj, ki stanovanje uporabljajo na podlagi predpisov o pravicah hrvaških veteranov. Prosto dogovorjeno najemnino pa plačujejo uporabniki stanovanj, za katere zakon ne določa plačila zaščitene najemnine. Prosto dogovorjene najemnine iz najemne pogodbe za stanovanje, sklenjene za nedoločen čas, ni mogoče spremeniti pred potekom enega leta. Po tem roku lahko najemodajalec in najemnik v pisni obliki predlagata spremembo višine najemnine.
Davek na najem stanovanja
Zakon o najemu stanovanj določa le obveznost strank, da skleneta najemno pogodbo za stanovanje, ki ni nujno notarsko overjena, vendar ne ureja vprašanja višine davka na najem stanovanja. Za višino davka na najem stanovanja se uporabljajo določbe Zakona o dohodnini. V skladu s tem zakonom mora najemodajalec, ki ustvarja dohodek iz premoženja z oddajanjem svoje nepremičnine v najem, v roku osmih dni prijaviti oddajanje pristojni davčni upravi glede na kraj svojega stalnega prebivališča ali običajnega bivališča zaradi vpisa v register davčnih zavezancev za dohodnino, da bi ta odmerila davek na najem stanovanja. Davek na najem stanovanja se plača na podlagi odločbe davčne uprave, in sicer do zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec.
Davek na najem stanovanja in odmera višine davka
Pristojna davčna uprava višino davka na najem stanovanja kot davka na dohodek iz premoženja izračuna na podlagi zneska najemnine, navedenega v najemni pogodbi za stanovanje. Na dogovorjeni znesek najemnine davčna uprava najprej uporabi pravilo iz Zakona o dohodnini, da se pri dohodku iz premoženja od oddajanja nepremičnine v najem priznajo odhodki v višini 30% od doseženega zneska najemnine, uporabi pa se davčna stopnja 12%. Z drugimi besedami, davek na najem stanovanja se plača od zneska najemnine, zmanjšanega za 30% odhodkov, po stopnji 12%. Od tega zneska davka se obračuna prirez po stopnji mesta ali občine, na območju katere ima najemodajalec prijavljeno prebivališče.
V praksi bi to izgledalo takole:
Davek na najem stanovanja na primeru
V najemni pogodbi sta najemodajalec in najemnik dogovorila najemnino v znesku 1.000,00 kun. Davčna uprava nato ta znesek zmanjša za 30% davčno priznanih odhodkov, to je za 300,00 kn. Ko se od 1.000,00 kun odšteje 300,00 kn, dobimo 700,00 kn, to je davčno osnovo. Na teh 700,00 kn se uporabi davčna stopnja 12%. Tako skupni znesek davka na najem stanovanja znaša 84,00 kn. Na ta znesek se obračuna prirez. Če ima najemodajalec na primer prebivališče v Zagrebu, plača prirez v višini 18%, čeprav morda oddaja stanovanje v drugem kraju, kjer prireza ni. Prirez znaša 15,12 kun (18% od 84,00 kun).